Opis
Temeljni ep zahodne književnosti, ki skozi zgodbo o Ahilovi jezi razkriva teme poguma, časti, usode in človeške minljivosti.
Jedro Iliade so težave v grški vojski, ko se je bojevnik Ahil sprl s kraljem Agamemnonom in se užaljeno umaknil iz boja, ter dogodki, ki so naposled pripeljali do njegovega vnovičnega vstopa v bitko. Ahil se je seveda zavedal, kako pomembna je njegova moč, za Agamemnona pa je ravno ta moč postajala že nekoliko nevarna.
Iliada prikazuje posledice tega trenja na obeh straneh, tako na grški kot na trojanski. Od blizu pa Iliada ne spremlja le dogodkov v grškem vojaškem taboru, na bojišču pred Trojo in v samem napadenem mestu, temveč tudi vse, kar se hkrati odvija na višavah med olimpskimi bogovi. Ti še zdaleč niso nepristranski ali nedejavni, temveč po svojih močeh vplivajo na izid, včasih tudi s posegi na bojišču.
Jezo, boginja, zapoj, zamero Pelida Ahila,
hudo gorje, nič koliko ran je zadala Ahajcem,
vrste najdrznejših duš je strpala v Hadove veže,
kupe junaških teles pa v trganje psom prepustila,
v lakomno žrtje ujedam, saj Zevs tako je odločil, 5
vse odkar sta se prvič sporekla in sprta razšla se
kralj Atrid, vladar, in Ahil, božanski bojevnik.
