Tragedija \u017eenske<\/p>\n
Sto let od Alminega potovanja<\/em><\/p>\n Alma Maximiliana Karlin, po rodu Celjanka, je bila svetovna popotnica, poliglotka, ljubiteljska etnologinja, biologinja itd. \u0160tudijsko potovanje okrog sveta, ki ga je nameravala opraviti v treh letih, je trajalo pribli\u017eno trikrat toliko. Sre\u010danja in spoznanja so se ji vtisnila v du\u0161o in jo preoblikovala za vse \u017eivljenje. Ker ni hitela, kakor se nam dogaja danes, ampak je potovala v \u00bb\u010dlove\u0161kem ritmu\u00ab, si je v vseh de\u017eelah na\u0161la \u010das, da se je v\u017eivela v du\u0161o doma\u010dinov, spoznala njihove notranje stiske in napetosti in jih nakazala \u017ee v potopisih, poglobljeno pa jih je opisala v svojih literarnih delih. Samotno potovanje sto let po njenem odhodu v svet med bralce prihaja v \u010detrtem natisu in nam izrisuje fascinanten<\/em> V prvem delu pisatelji\u010dinega popotnega dnevnika, zapisanega leta 1929, spremljamo Almine osebne izku\u0161nje in te\u017eave, s katerimi se je kot \u017eenska, ki je potovala sama, spoprijemala od 24. 11. 1919, ko se je iz Celja podala na \u0161tudijsko potovanje, pa do za\u010detka njenega pustolovskega oto\u0161kega \u017eivljenja, ko se jeseni 1924 odpravi na oto\u010dje Fid\u017ei. Tukaj se prvi del potovanja, ki ga je Karlinova opisala v Samotnem potovanju, kon\u010da.<\/p>\n Iz zapu\u0161\u010dine Alme Karlin (NUK) je razvidno, da je Samotno potovanje zasnovala kot trilogijo \u017ee kmalu po vrnitvi domov (1928). Prvi del Samotno potovanje je iz\u0161el z letnico 1930 pri zalo\u017ebi K\u00f6hler, v slovenskem prevodu vsebinsko nekoliko okrnjeno (Meta Sever, Mladinska knjiga) leta 1969, a ostane takrat brez ve\u010djega odmeva; nato Celjska Mohorjeva dru\u017eba izda tri natise (2006, 2007, 2020). Svoja do\u017eivetja z ju\u017enopacifi\u0161kih otokov Alma opi\u0161e v drugem delu Urok Ju\u017enega Vrnitev v rodno Celje je bila za Karlinovo razo\u010daranje. V \u010dasopisu celjskih Nemcev Cillier Zeitung je napovedala svoj prihod, zato je na tihem pri\u010dakovala slavnostni sprejem, belo oble\u010dene deklice s \u0161opki ro\u017e, slavolok, obraze ljubih prijateljev \u2026, celjska \u017eelezni\u0161ka postaja pa je samevala v sivem jutru, pobeljenem s sve\u017eim snegom \u2026 V slovenskem \u010dasopisju tistega \u010dasa so sicer omenjali podvig Celjanke, vendar nobena slovenska literarna revija ni prinesla poro\u010dila, kaj \u0161ele kak\u0161ne recenzije o njenih uspe\u0161nicah. Karlinova je bila br\u017ekone prevelika atrakcija in prelahko \u010dtivo (verjetno zato, ker so v njem u\u017eivale mno\u017eice bralcev), da bi se z njim javno utegnili ukvarjati filozofsko naravnani knji\u017eevni recenzenti. Zato je svoj prostor na\u0161la v popularnih revijah in \u010dasopisih in br\u017ekone se je je zaradi tega prijela nalepka modne, eksoti\u010dne pisateljice \u2013 za \u017eenske. Predsodek, da je \u017eenska in, \u0161e huje, Slovenka, ki pi\u0161e v nem\u0161\u010dini, jo je med slovenskim ob\u010destvom za desetletja \u00bbzakopal\u00ab.<\/p>\n Samotno potovanje v daljne de\u017eele ni klasi\u010den potopis, v katerem bi avtorica \u00bbizstopila\u00ab iz sebe in z znanstveno faktografijo opisovala svet. Zaradi tega pristopa Almino pisanje \u0161e danes deluje moderno; ker je hkrati izku\u0161nja \u017eenske z visoko razvito zavestjo o sebi, svojem spolu in o ustroju sveta, je njeno pisanje \u0161e toliko bolj sodobno in nagovarja bralca tudi z drugimi registri, ne samo reporta\u017eno-potopisnimi.<\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Tragedija \u017eenske Drugi sodelujo\u010di avtorji:\u00a0Marijan Pu\u0161avec Prevod:\u00a0Mateja Ajdnik Koro\u0161ec Strani: 440 Format: 135 mm \u00d7 210 mm Vezava: trda vezava s \u0161\u010ditnim ovitkom Leto izdaje: 2020 Sto let od Alminega potovanja Alma Maximiliana Karlin, po rodu Celjanka, je bila svetovna popotnica, poliglotka, ljubiteljska etnologinja, biologinja itd. \u0160tudijsko potovanje okrog sveta, ki ga je nameravala opraviti […]<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9491,"template":"","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0},"product_brand":[],"product_cat":[36,18],"product_tag":[],"class_list":{"0":"post-9490","1":"product","2":"type-product","3":"status-publish","4":"has-post-thumbnail","6":"product_cat-leposlovje-nove-knjige","7":"product_cat-nove-knjige","9":"first","10":"instock","11":"taxable","12":"shipping-taxable","13":"purchasable","14":"product-type-simple"},"jetpack_sharing_enabled":true,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.antikvariat-vodnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/product\/9490","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.antikvariat-vodnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/product"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.antikvariat-vodnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/product"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.antikvariat-vodnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/9491"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.antikvariat-vodnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9490"}],"wp:term":[{"taxonomy":"product_brand","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.antikvariat-vodnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fproduct_brand&post=9490"},{"taxonomy":"product_cat","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.antikvariat-vodnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fproduct_cat&post=9490"},{"taxonomy":"product_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.antikvariat-vodnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fproduct_tag&post=9490"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\npodvig nenavadne \u017eenske, ki je z vizijo, hotenjem, znanstveno radovednostjo, voljo, disciplino in talentom uresni\u010dila sebe.<\/em><\/p>\n
\nmorja (Celjska Mohorjeva dru\u017eba, 1996), kot zadnji del trilogije pri Mohorjevi izide \u0161e Do\u017eiveti svet. Usoda \u017eenske. Samotno potovanje je bilo prevedeno tudi v angle\u0161\u010dino in fin\u0161\u010dino. Izid je spro\u017eil veliko zanimanje med bralci, ki so \u017eeleli Almo sre\u010dati ali jo poslu\u0161ati v \u017eivo, zato je 1930\u20131933 opravila serijo predavanj in javnih branj po Evropi. Njena popularnost je narasla do take mere, da so po Nem\u010diji, Avstriji in \u0160vici, kakor poro\u010dajo razli\u010dni viri, ustanavljali t. i. \u00bbklube ljubiteljev Alme Karlin\u00ab. Popolnoma druga\u010de je bilo v njeni domovini.<\/p>\n