\u010ce Boga ne bi bilo, bi si ga morali izmisliti<\/p>\n
Bratje Karamazovi so kronski dragulj v opusu F. M. Dostojevskega, hkrati pa eden izmed vrhov svetovne literature. V ospredju so \u0161tirje \u00bbbratje\u00ab, ki so si med seboj razli\u010dni tako po vrednotah, stali\u0161\u010dih, prepri\u010danjih in verovanju kakor po genetski liniji, saj nimajo vsi iste matere. Njihov o\u010de je razuzdanec, burka\u010d in pijanec, ki je svoje otroke ves \u010das zanemarjal. Napeti dru\u017einski odnosi privedejo celo do umora \u2026<\/em><\/p>\n Roman epopeja, kot delo v spremni besedi ozna\u010di dr. Ur\u0161a Zabukovec, nadaljuje in \u0161e poglobi vpra\u0161anja o upravi\u010denosti umora, dobrem in zlem ter obstoju Boga, kakr\u0161na Dostojevski bolj ali manj dolo\u010dno odpre \u017ee v Zimskih zapiskih o poletnih vtisih<\/em> in dokon\u010dno razvije v Zlo\u010dinu in kazni<\/em>. Dostojevski, ki je kot evrofil in svetovljan v za\u010detku 60. let 19. stol. potoval po evropskem prostoru ter med tem spoznaval tako zahodno kulturo kot tudi tedanjo \u00bbnapredno\u00ab misel, je idejo prevpra\u0161evanja Bo\u017ejega obstoja razvil do skrajnosti: \u010de Boga ni, je dovoljeno vse, vse je upravi\u010deno (celo umor) in sodba (uboj \u010dloveka) se lahko izvr\u0161i brez \u00bbmoralnih\u00ab posledic.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" \u010ce Boga ne bi bilo, bi si ga morali izmisliti Bratje Karamazovi so kronski dragulj v opusu F. M. Dostojevskega, hkrati pa eden izmed vrhov svetovne literature. V ospredju so \u0161tirje \u00bbbratje\u00ab, ki so si med seboj razli\u010dni tako po vrednotah, stali\u0161\u010dih, prepri\u010danjih in verovanju kakor po genetski liniji, saj nimajo vsi iste matere. Njihov […]<\/p>\n","protected":false},"featured_media":49165,"template":"","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0},"product_brand":[],"product_cat":[16,36,18],"product_tag":[],"class_list":{"0":"post-49164","1":"product","2":"type-product","3":"status-publish","4":"has-post-thumbnail","6":"product_cat-katalog-knjig","7":"product_cat-leposlovje-nove-knjige","8":"product_cat-nove-knjige","10":"first","11":"instock","12":"taxable","13":"shipping-taxable","14":"purchasable","15":"product-type-simple"},"jetpack_sharing_enabled":true,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.antikvariat-vodnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/product\/49164","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.antikvariat-vodnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/product"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.antikvariat-vodnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/product"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.antikvariat-vodnik.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/49165"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.antikvariat-vodnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=49164"}],"wp:term":[{"taxonomy":"product_brand","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.antikvariat-vodnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fproduct_brand&post=49164"},{"taxonomy":"product_cat","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.antikvariat-vodnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fproduct_cat&post=49164"},{"taxonomy":"product_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.antikvariat-vodnik.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fproduct_tag&post=49164"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nGre za pomemben motivno-tematski okvir, saj je za 19. stoletje, v katerem je ruski realist ustvarjal, zna\u010dilno intenzivno prevpra\u0161evanje Bo\u017ejega obstoja. To je posledica sprememb v dru\u017ebi, ki se je \u2013 potem ko se je najprej s humanizmom in kasneje \u0161e z obema industrijskima revolucijama spremenil svet, ki si ga je podrejala nebe\u0161ka avtoriteta \u2013 v obdobju fin-de-si\u00e8cla zna\u0161la v krizi.
\n\u017de Jean Paul Friedrich Richter je v Tiranskem profesorju<\/em> (1796\/97) kriti\u010dno razmi\u0161ljal o Kristusovih besedah, ki jih je, obrnjen proti nebu, pred smrtjo na kri\u017eu namenil svojemu O\u010detu: \u00bbEli, Eli, lem\u00e1 sabaht\u00e1ni?\u00ab (Mt 27,46; Mr 15,34). Idejo so nato prevzeli dekadenti, simbolisti in novoromantiki, ki so Boga \u0161e vedno iskali, a ga niso mogli najti niti v srcu niti na nebu. Literarna dela in \u00bbmoderno\u00ab, od kolektivov religije in tradicije osvobojeno razmi\u0161ljanje so leta 1882 pripeljali do Nietzschejevega filozofskega spoznanja o Bo\u017eji smrti, za kar naj bi bil kriv \u010dlovek \u2013 tisti isti \u010dlovek, zaradi katerega naj bi Bog iz nebe\u0161kega kraljestva pregnal dotlej svojega najljub\u0161ega nadangela Luciferja.<\/p>\n